Slovenska regionalizacija živi v posebnih ciklih, ki jo sicer vedno bolj intenzivirajo še vedno pa niso odgovorjena temeljna vprašanja, ki so ekonomske narave, medtem ko politične razloge regionalizacije oblast vedno uspešno zamolči. 

1. Regije v Sloveniji nimajo jasno opredeljene vloge in so zgolj politično-upravni hibrid, nad katerim ne bo mogoč nadzor ter njegova ukinitev v primeru neuspešnosti projekta. Prevzemajo del nalog mestnih občin ter naloge upravnih enot, pri čemer ne bodo zmanjšale obsega javne uprave.
2. Nasprotno, obseg proračunskih sredstev za vzdrževanje javne uprave na račun regij se bo povečal – povedano drugače – to pomeni manj denarja za izobraževanje, zdravstvo, socialo, gospodarstvo in več za javno upravo.
3. SDS trdi, da se bo število delovnih mest povečalo – je res, tistih ki se financirajo iz davkoplačevalskega denarja in tistih, ki bodo v večini zaposlile odvečni kader, ki se je v slovenski upravni strukturi nabral s predsedovanjem Evropski uniji. Slovenija je za potrebe predsedovanja tako ali drugače zaposlila nekaj tisoč ljudi za upravne naloge in po tradiciji javna uprave ne meče ljudi direktno na cesto ampak ji poskuša prerazporediti – regije bodo sijajno odlagališče.
4. To da regije države ne stanejo nič je neresnično, saj se bodo financirale iz sredstev državnega proračuna oz. lastnih davčni prihodkov, kar pomeni manj denarja za finančno že tako podhranjene občine, manj denarja na državni ravni za razvojne projekte ali pa nove davke za državljane, s katerimi se bo pokrilo delovanje regijskih uprav – menda ne pričakujemo, da bodo delali zastonj.
5. Regije bodo spodbujale razvoj – laž – regije bodo zavirale razvoj, saj predstavljajo dodatno upravno-odločevalsko raven ter posredno dodatno raven kjer se lahko razvojne ideje blokira (kar je glede na to da imajo regije tudi politične pretenzije seveda neobhodno) in to seveda ni razvoj.
6. Območja regij so določena na način, da se nihče s tem pretirano ne strinja sočasno pa imajo metodološki problem, saj se ne pokrivajo z 12 statističnimi regijami. V kolikor bi želeli razvojne regije bi statističnim regijam dodali samo nov predznak in manjše koordinacijsko skupino, ki bi bila zadolžena da se socio-ekonomski kazalniki v regiji v najkrajšem času izboljšajo. Glede na to, da bi bilo to relativno enostavno in sočasno enostavno z vidika merjenja učinkov se poraja vprašanje zakaj tega ni nihče predlagal, še posebej ker teh 12 statističnih regij v Sloveniji Evropska unija prepoznava kot dvanajst razvojnih regij na tretjem nivoju (NUTS3), in predstavljajo osnovo za črpanje sredstev iz strukturnih skladov. Verjetno zato ker SDS ne želi (pa tudi druge stranke niso tako politično neumne, da bi predlagale jasno rešitev), da bi bilo preveč enostavno meriti učinke njihovih regij skozi socio-ekonomska merila na preveč enostaven način.