V Belfastu je, na neformalnem zasedanju sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in potrošnike, pristojni slovenski minister opozoril na problematiko brezposelnosti mladih, ki je v primerjavi s povprecjem zaskrbljujoce visoka. To je seveda res, vendar pa ne predhodna niti sedanja vlada na tem podrocju nista potegnili nekaterih potrebnih potez. Mag. Drobnic ima seveda prav, ko trdi da obstajajo na slovenskem trgu Delovne sile strukturna neskladja, pa vendar je na Univerzi na Primorskem predvidena se ena Pravna fakulteta, ki bo se povecala priliv mladih pravnikov na slovenski trg dela – in to zelo ocitno tezi k dodatnemu povecanju neskladij. Vendar Vlada RS ne poskusa problema resevati z vecjimi omejitvami na prezapolnjene studijske smeri in z dodatnimi vzpodbudami na deficitarnih (Ustanavljanje nove pravne fakultete je ociten dokaz tega). Minister Drobnic je po navedbi STA enako opozoril na pomankanje delovnih izkusenj maldih ob vstopu na trg dela, pri tem pa pozabil, da slovenska praksa zaposlovanja se vedno kot delovne izkusnje priznava zgolj izkusnje potrjene v delovni knjizici, kar onemogoca veliki mnozici studentov, ki so med studijem delali preko studentskih servoisov, da bi se promovirali kot diplomatje z ustreznijimi izkusnjami (v kolikor delodajalec tako ali drugace potrdi delo studenta – tudi brez delovne knjizice, ki je, bolj kot izkaz o delovnih izkusnjah, izkaz o delovni dobi posameznika). S tem trdim, da imajo studntje, ki so zaceli preko studentskega servisa delati z 20. letom starosti in so diplomirali pri 25., 5 let delovnih izkusenj. In takih studentov danes ni malo. Ker pa je zakonsko priznan izkaz delovnih izkusenj (se posebno za delo v javni upravi) zgolj delovna knjizica pa lahko trdimo, da drzava z neodpravo te administrativne ovire zavestno dopusca vecjo stopnjo nezaposlenosti med mladimi, kot bi bila ce bi lahko posameznik izkazoval delovne izkusnje tudi z drugimi preverljivimi dokazi o delu.
Tretje, kar je pa se posebno problematicno v primeru mladih diplomantov politologije, je pa dejstvo, da doloceni profili niso primerno pripoznani v druzbi. Za politologe velja to tudi predvsem za nepoznavanje tega profila s strani javne uprave, ki v svoji pravni prezasicenosti tezko odpira vrata za mlade pripravnike iz vrst politologov, ceprav so dalec najprimernejsi kader za opravljnaje mnozice del znotraj javne uprave. Odraz te trditve je samo pregled razpisov pripravniskih mest v javni upravi, kjer prednjacijo pravniki in ekonomisti.
Na podlagi tega seveda lahko pritrdimo ministru Drobnicu, da je problematika zaposlovanja mladih v Sloveniji precejsen problem, nikakor pa ne moremo podpreti nekaterih principov resevanja problemov. Smatramo, da obstajajo bistveno preprostejse in ucinkovitejse poti za dosego zeljenih ucinkov.